nedelja, 11. april 2010

6.- 8.dan

Spet sem tu, to je sicer moj osmi dan, ko se javljam.
Walk.si- nic ne pretiram, kramljam s sopotniki, res pa je, ce bo slo tako naprej, bo kmalu konec.
Feodor, moj sopotnik je delal toliko km kot jaz, ocitno je imel hudo smolo.
Mateja, tukaj je res prelepo in mogoce bos kdaj hodila tu, samo mocna zelja mora biti.

6.dan sem spala v Santo Domingu de la Calzada, kje je zelo lepo urejen alberg, velike prostorne spalnice, lepi sanitariji, sodobna kuhinja. Spala sem dobro.Vstala sem z velikim vprasanjem, kaj bo z mojim sopotnikom. Kmalu je prislo negativno sporocilo in sprasevala sem se, kaj bi storila jaz, ce bi bila v podobnem polozaju. Tako, da sem se do 1. vasi, kjer si privoscim kavo in kaj za podzob, kar vlekla. Pridem do vasi, kjer se ustavim v trgovini, ki je tudi bar. Takih trgovin pri nas ni vec, izza pulta, zraven pa se postrezejo s kavo, naredijo sendvic. Tu sem poklicala mojo drago prijateljico, ki je praznovala lepo obletnico in obedve sva malo smrk smrk. Od tu dalje je pa slo super, pot je bila lepa, sicer v blizini ceste, vendar okolica prelepa. Cesta pa res prometna, sami tovornjaki. V Belorade sem si v prijetnem albergu privoscila sladoled, preluftala noge, potem pa naprej. V popoldanskih urah, je na poti bolj malo romarjev, vendar ta dan, jih je kar nekaj bilo. Prehitela sem Korejce in eden se mi je prikljucil in stekla je debata, kje sem zacela, kako mi gre, in ko povem, se ni mogel zacuditi, oni so bili 10. dan na poti, jaz 6. Vprasa me, ce imam otroke in rece mi, ce sem, kaj svoje moci prenesla na otroke, pravi, da mocne mame to znamo. Lea, Jure, a to drzi, na kar me vprasa, ce sta kaj ponosna name. Mislim, da malo sta. Nakar mu povem, da sem uciteljica in pravi, da sem sigurno dobra, no si mislim, bila sem, saj mislim. Tukaj mi je bilo kar malo hudo, kako se vcasih zakoni z nami igrajo. Ko pridemo do alberga, kjer mslim prenociti, me pa kar odnese naprej. Svet se je malo dvignil in hodila sem po prelepi planoti, slabe tri ure cisto sama. Prespala sem v san Juan de Ortega, kjer je bilo zelo mrzlo, urejen pa je bil pod kritiko, vendar navecerjala sem se odlicno. Spala sem dobro.
Ta dan sem naredila skoraj 50 km.

7. dan sem sla iz San Juan de Ortega do Rabe de las Calzados in naredila 40 km, ki so bili bistveno tezji, kot en dan prej, ker je bilo ogomno asfalta. Burgos zagledas s planote, potem pa hodis, hodis, ne zmanjka. Katedrala je prelepa in te res prevzame. Ker je bil moj pocitek katedrala, sem se res privlekla do cilja in se vode mi je zmanjkalo in noge so mi cisto zakuhale. Rekla sem si, Zdravka jutri pa po pameti. Spala sem v prijetnem albergu, kjer sem tudi vecerjala in zajtrkovala in to sama v sobi, brez cepkov v usesih, tako, da se je splacalo malo vec hoditi.

8. dan sem prisla do Itero de la Vega in je bilo spet  40 km, vendar cisto drugacnih, kot en dan prej, bilo je prelepo, dan je bil cudovit, pokrajina skoraj ravna, rahlo valovita, lepo zelena in noge so kar sle.
Jutra so zelo mrzla, potrebne so rokavice, cez dan je pa vroce in zvecer se ohladi. Zaenkrat vreme super.
.
.

Ni komentarjev:

Objavite komentar