5.dan

Nisem kar utihnila, do sedaj so pisali doma, ker nisem bila pri racunalniku. Zaenkrat mi gre dobro, pocutim se odlicno, kakor da bi imela krila. Prvi dan je bilo 47 ali 48 km, kar tezkih, ce ne bi bila navajena Kalisca in vseh razmer, bi mi bilo kar tezko. Pot sva zacela v dezju, kmalu je zacel sneg, pihal je zelo mrzel veter, skratka orenk zima, pa se videlo se je slabo, spredaj nikogar, zadaj nobenega, ker sva na poti vse prehitela, Miha pa seveda se mene. V Roncevalles sem prisla cisto primrznjena, se ogrela v baru ob kaminu, nato pa naprej do Zubirija, kjer je bil 1. alberg zaseden, 2. je bil pa bolj tako in noc je bila kar mrzla.
 
2. dan sem zacela s hojo ob pol osmih , bilo je zelo mrzlo, kar zanohtalo se mi je.Vendar se kmalu naredil zelo lep dan, samo blata je bilo v izobilju do Trinidad de areja. Naprej do Pamplone je bil sam asfalt in se je takoj cutilo na nogah.Od Pamplone se svet dviguje do veternic in spomenika romarjem, pogled nazaj je bil prelep. Spust naprej je bil pa malo cuden, noge kar niso ubogale. Mislila sem priti do Punta la Reine in ko sem v Obanusu zagledala Miha sem bila prav vesela. Prenocila sva v lustnem albergu, vecerjala v baru, kjer je bila daljsa miza za romarje in kdor je prisel je prisedel in kmalu smo govorili vseevropski jezik, bilo je prav prijetno. Ta dan sva naredila 42 km.

3. dan Obanos-Los Arcos-47

Bila je kar dolga, vendar ce hodis cel cel dan kar lepo gre, ker sedaj, ko se ni sezona ti ni potrebno hiteti, da dobis prenocisce. Res si ne predstavljam, kako je v sezoni, ko je polno ljudi, vroce je in tudi verjetno se ne spi dobro, ker je v sobah vec ljudi, zraka pa bolj malo in se ne mores dobro spociti. Mislim, da sem si izbrala kar dober cas, saj tako sedaj mislim.

4. dan Los Arcos- Navarette- 42-43 km

Vceraj mi je bila najtezja etapa do sedaj, ker je bilo zelo veliko asfalta. Zjutraj, ko zacnes s potjo je zelo lepo pogledati kolono romarjev, ko hodimo eden za drugim in ce gres malo hitreje kot vecina, marsikaj vidis. Vecina jih dela zelo kratke etape 20 - 25 km. Jaz enostavno ne vem, kaj bi potem pocela pol dneva. Popoldne, ko hodis pa ne vidis skoraj nobenega vec in si sam in sirna spanska pokrajina. Tukaj res vidis sirino, obseznost pokrajine. Moram reci , da prav uzivam, ko hodim in opazujem svet okoli sebe, tudi kaksno zapojem, saj me nihce na slisi, ce ni prevec lepo. Vazno je, da je meni. To kar sem sedaj napisala pomeni, da ne hitim, samo dolgo hodim, gledam okoli sebe, uzivam v naravi, res je prelepa, stalno se ustavljam in slikam. Lepo, pravim si, da imam dobre angele, ki me cuvajo.

5.dan Navarette - Santo Domingo de la Calzada

Dan se ni prav lepo zacel, ker je Miha mocno bolelo koleno, ze en dan prej je omenjal, da ga boli. Prisla sva skupaj do Najere, kjer ni mogel vec nadaljevati s potjo in je ostal tam in sedaj vprasanje, ce bo se lahko nadaljeval, jaz sem mu rekla, naj se vozi kaksen dan ali dva in ce se bo umirilo lahko nadaljuje. Se vedno pa gre kasneje lahko domov. Meni je slo v redu, danes precej boljse, pokrajina je cudovita. Vreme kar malo prehladno, precej vetra, ce pa posije sonce pa je kar toplo. Alberg tukaj je zelo velik, zelo lepo urejen. Sedaj bom morala koncati, caka me tusiranje, pranje in vecerja, mi ze kar kruli po zelodcu, ker cez dan bolj malo jem. Hrane ne nosim s seboj, ko kaj rabim grem iskat, imam pol litra vode.
Ker hitim, je lahko kar nekaj napak
Vsem lep pozdrav, ker nisem vsak dan pri racunalniku, bi bila vesela sms sporocil.