10. dan

Moj 10. dan, to pa je ze nekaj in razdalja je tudi kar velika, kar zadovoljna sem, da sem delala daljse etape, ker za naprej obljubljajo nekaj dezja. Bomo videli. Prisla sem do Sahaguna, kjer sem v enem velikem novem albergu, na zunaj izgleda kot en grad. Skrbi me, kako bo ponoci, ker je to zelo velik prostor z visokim stropom, sedaj grejejo, vendar bolj malo se ogreje.
Zjutraj sem zacela ob pol osmih, v pekarni vzela malo malice, ker 18 km ne bo nic. Vendar, ce jo imam, jo komaj kaj probam. Hrane s seboj skoraj nikoli ne nosim, vstavim se v 1. vasi, kjer grem na kavo in si se kaj vzamem, potem naredim se eno pavzo, da si preluftam noge, kaj popijem, mogoce kaj pojem, potem pa do cilja. Ponavadi niti tocno ne vem, kje bo cilj, odvisno od moje moci, ali pa ce mi ni alberg vsec, sem tudi ze sla naprej, ceprav sem bila ze popisana za spanje-Tosantos, kjer mi ni bil vsec ne upravnik, se manj pa prostor za spanje.
Teh 18 km se je kar vleklo, ker je zopet posteno pihalo, pa na zacetku je bil asfalt, pa tudi kasneje makadam, ki je bil zoprn za hodit, ker je bil na novo posut. Naprej pa je bilo boljse. Ta slavna ravnina se je koncala in svet okoli se je malo spremenil. Tako, da je bilo razpolozenje takoj boljse, tudi kaksno sem zapela, saj slisal me ni nihce. Sahagun se lepo vidi s hriba, tako kot Burgos, vendar je prihod v mesto bistveno lepsi, saj je pot lepo speljana po makadamu.
Za naprej nic ne racunam, koliko je se. Pogledam samo za tisti dan.
Se vedno se imam lepo, dolgcas mi ni, dan se zelo hitro obrne. Ko hodim mi misli prosto hodijo in glava je odprta in tudi zato je lepo, ko pa si doma si vpet v vsakdanje zivljenje.
No dovolj.
Pozdrav vsem