13.dan

Spala sem res sama v sobi, samo domacini so imeli v baru zurko, tako, da je bilo do polnoci kar precej glasno, no odpocila sem se in ko sem zjutraj obula cevlje, je bilo vse ok.Ce hodis veliko po asfaltu, se res pozna in vceraj je bil Leon, lepo mesto, bolj mi je bil vsec kot Burgos,bila sem v treh cerkvah, katedrala mi je bila zelo vsec. 8 km od Leona se pot razdeli in jaz sem si izbrala varianto in s tem kak km vec, ker je pot sla ob cesti, vendar sem imela veliko asfalta, kar mi pa seveda ni dobro. Vseeno sem kar vredu prisla na cilj in pred koncem je slo, da se je kar kadilo za mano. Prehitela sem ene Spanke in ena od njh je zecisto postrani hodila.To se za vceraj-
Danes sem imela bolj malo pocitka, ker na moji poti 15 km ni bilo naselja in se ko sem prisla v Hospital de Orbigo je bil bar na zacetku, kjer se nisem ustavila, potem pe nic vec se nadaljnih 13 km.Danes se odlocim za direktno pot, vendar res ob glavni cesti ni fino hoditi, je bolje narediti kak km vec. Bila pa je vseeno ena dobra stvar, naenkrat se cesta sprazne, letijo policisti in kmalu za njimi avtomobili s kolesi in za njimi kolesarji, mogoce je bil kaksen nas.Malo pred Astorgo, sem sla v en bar, kjer sem si privoscila sendvic in sok, potem sem bila kot nova.Ko pridem ven, vidim pred seboj Nemca, ki sem ga vceraj spoznala, ga dohitim in skupaj prideva v Astorgo- res je lepo mesto, mislim, da sem prav videla- muzelj pelegrinov, cudovito katedralo,vsaj od zunaj, ker notri je nisem videla, ker je bila zaprta.
Ogledam si karto, noge so bile ok, in si pravim, 12 km, bo se slo.Figole, pride tako grd crn oblak, da sem samo gledala, kdaj bom pod streho in prisla do lustnega alberga v Murias de Rechvaldo, kjer gospodinja govori celo anglesko.Odlocam se za tiste alberge, kjer lahko tudi vecerjam, ce se le da..Tukaj sem sama, z Nemcem sva se v Astorgi zgresila.On hodi isto pot kot jaz 3 dni vec in je bil vceraj prav zacuden, kosem mu rekla, da je moj 12. dan.

Na poti je zelo veliko Nemcev in Avstrijcev, tudi mladih kar veliko, precej Anglezev, Francozov.Italijanov nisem nic videla, domacinov je bilo okoli praznikov veliko, sedaj jih tudi ni vec toliko, presenecena sem bila, da je toliko Korejcev-studentje, spoznala sem se eno Kanadcanko in enega Danca in Estonko. Ta mi je ob slovesu rekla, ko sva si zazeleli bon camino, da sem res izredno mocma zenska. Nisem si mislila, da imam toliko moci, zgleda, da sem morala priti sem da sem to spoznala in upam da bom to svojo moc uporabila doma, se bolj pa odlocnost kar se tice moje nadaljne poklicne poti.
Drugace se vedno uzivam, imam se lepo in vse sprejmem za dobro, doma sem popolno drugacna.
Drugace sedaj prav lepo dezuje in jaz sem varno pod streho.
Lep pozdrav vsem, ki to prebirate, sms ne pisem veliko, rada pa jih dobim, velikokrat se zgodi, da ravno ob pravem casu.
Se to, da ne bo kdo mislil, da je to cisto enostavna zadeva, klju temu, da meni gre, mogoce prav zaradi pozitivne energije, ki je v meni.